Članice pohodniške skupine Društva za preprečevanje osteoporoze Posavje iz Sevnice smo zaključek spomladanskega programa obeležile na več kot prijetnem izletu. V lepem sončnem jutru smo se z avtobusom odpeljale proti Gorenjski. Po krajšem postanku v Kranjski Gori za jutranjo kavo in ogled mesteca smo odbrzele mimo Rateč in Trbiža do Žabnice, kjer nas je žičnica brž dvignila na 1766 m visoke Višarje. Tu stoji romarska cerkev Matere Božje, ki jo krasijo lepe slike Toneta Kralja. Zanimiv je tudi starodavni Marijin kip, narejen iz kosov starega marmornega oltarja. Mašepotekajo v treh jezikih: italijanščini, nemščini in slovenščini. Po slovenski maši smo stopile na vrh do križa, od koder smo si ogledovale bližnje vršace in uživale v čudovitih razgledih. Kdor je v teh krajih, običajno ne izpusti ogleda Belopeških ali Mangartskih jezer. Dve prelepi jezeri, v katerih se zrcalijo Mangart in Ponce, ležita nedaleč od Rateč na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Do leta 1918 sta jezeri ležali na Kranjskem, po 1. svetovni vojni pa sta bili priključeni Avstriji. Ker se je bližala nevihta, smo pohitele proti Ratečam, si tam ogledale lepo obnovljene starinske hiše in sončno uro. Naša prijateljica Mihela nas je pogostila s kavo, pijačo in pecivom. Za ogled Planice nam je ostalo malo časa. Smo pa kar iz avtobusa gledale skakalce, ki so že trenirali skoke na eni od skakalnic. Še kratek ogled cerkve Marije Pomagaj na Brezjah in dan je bil zaokrožen. Vsebinsko bogata pot je bila balzam za dušo in telo, kot radi rečemo, hkrati pa je še bolj utrdila naše prijateljevanje. To je bil res dan nepozabnih doživetij in prijetnega druženja.
Mira Lorenčič, Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje