Skupina članic Društva bolnikov z osteoporozo Jesenice se je odpravila na Kofce, priljubljeno pohodniško točko v vseh letnih časih. S ceste proti mejnemu prehodu smo zavili desno skozi vas Podljubelj. Parkirali smo na parkirišču pod kmetijo Matizovec. Pri kmetiji smo poklepetali z dvema pridnima domačinoma, ki sta popravljala ograjo za drobnico. Še pot čez travnik in zagrizli smo v od vode razdrapano strmino, ki ji ni bilo konca. Potrebovali smo kar dve uri, da smo se usedli na »kwopco« pred kočo. Prijazen oskrbnik je ravno zakuril v štedilniku, tako da smo kmalu dobili kavico. Vsi dvatisočaki − Košuta, Veliki vrh in Kladivo − so bili še v zimskem spanju, na planini pa je sneg komaj dobro skopnel, a je Majda že »navrtala« za dve pesti regrata.
Ime planine Kofce zveni malo nenavadno. Prof. Dušan Čop razlaga takole: »Ime planine Kofce se je razvilo iz prvotne oblike Klopce (klop v naravi, zlasti v gorah, pomeni terasa, polica). V zgornjegorenjskem narečju se je razvila najprej oblika kwopce (zaradi svapanja), iz tega pa je po redukciji glasu -w- in po prehodu -p- v -f- nastalo ime Kofce. (Vir: Dušan Čop Jezik in slovstvo)
Še skupinska fotografija in spust v dolino.
Besedilo: Marija Borštnik
Fotografija: Andrej Mohorčič