Velenjsko Društvo Sončnica bo v decembru objavilo nekaj pogovorov s svojimi članicami. Lucija Venta je najprej zastavila vprašanja predsednici Janji Rednjak.
Janja Rednjak, dipl. org. soc., je predsednica Društva Sončnica – DBO Šaleške doline. Je prostovoljka za leto 2019 v Mestni občini Velenje. Kje vse je aktivna, bi lahko naštevala in naštevala. Janja je oseba z izjemnim čutom za sočloveka, s posebno energijo, toplino, strokovna, srčna. Vedno pripravljena pomagati in je sonce in srce društva.
Bliža se decembrski čas. Ali se ga veseliš?
December je čas drobnih, čarobnih trenutkov, ko bi morali biti ljudje radostni, odprti, v zraku bi se moral čutiti praznični duh. Žal je letos med nami strah, negotovost in nezaupanje. Zagotovo bodo prihajajoči dnevi odmaknjeni od prazničnega vzdušja. Zame bo to čas, kot je bil v preteklih letih, čas, ki kliče po drobnih dejanjih, človečnosti in po malih pozornostih. Bo čas dobrotnih dejanj, ki ločijo male ljudi od velikih.
Ali so tvoji dnevi med vsakodnevnimi obveznostmi, ki jih imaš, odkar se je pojavil korona virus, bolj zahtevni, naporni?
Moj dan se zaradi korona virusa začne in konča ob računalniku. Zame je to bolj zahtevno in naporno zaradi bolezni oči in zaradi moje narave, saj sem po naravi socialni tip človeka. Rada delam z ljudmi, rada govorim, pojasnjujem in razlagam stvari ljudem v živo, preko socialnih omrežij pa je to veliko težje. (smeh)
Kako poskrbiš zase, za svoje zdravje in kaj je zate najboljša sprostitev po napornem dnevu ali pa nasploh?
Če želim biti zdrava, se ne smem smiliti sama sebi. (smeh) Moj dan se začne z jogo, vendar ne mislite, da sem tako dosledna, da bi bilo to vsak dan. (smeh) Na urniku sta dnevno dve uri hoje v okviru moje občine (smeh) in sprostitvena glasba z dihalnimi vajami. Kadar mi čas dopušča, se zaradi nastalih razmer, panike in nejasne situacije večkrat tudi tapkam (smeh), ker včasih res ne vem več, kam nas vodi trenutna situacija.
Imaš kakšen konjiček, kakšen hobi, ki te osrečuje?
Rada berem knjige za osebno in duhovno rast. Z branjem raziskujem svoje misli, čustva in prepričanja, ki me popeljejo v svet odkrivanja sebe. Ob branju se zavedam, kako neprecenljiv dar je življenje in da je odgovornost za lastno srečo v mojih rokah, zato me spodbudi k prevzemanju odgovornosti za moje življenje.
Kaj pa bi rekla ljudem, kako naj ravnamo v tem času?
Dokler bo virus med nami, se bomo morali naučiti živeti z njim. A kljub vsem omejitvam vam želim, da imate radi sebe. Vzemite si čas zase, ne poslušajte ves dan dnevnih poročil na radiu ali televiziji. Ta čas raje posvetite sebi, preberite kakšno knjigo ali prisluhnite glasbi, ki vas pomirja. Vsak dan objemite osebo, ki jo imate najraje na svetu, in ta oseba ste vi. Vi sami!
Ali se ti zdi pomembno da uživamo kakšna prehranska dopolnila? Kako naj vzdržujemo imunski sistem, ga še bolj podpremo?
Najprej zmanjšajte stres! Poskrbite za dovolj spanca in bodite telesno aktivni. Na svoj jedilnik uvrstite več sadja in zelenjave, na primer brokoli, ohrovt, blitvo, špinačo, česen, čebulo, pomaranče in podobno. Odmerka vitamina D imamo članice in člani društva Sončnica zagotovo dovolj, saj se zavedamo, da v kolikor ne užijemo dovolj kalcija ali da v telesu nimamo dovolj D vitamina, se bo kalcij izplavil iz kosti in kosti bodo postale krhke, razvila se bo osteoporoza.
Kaj misliš, ali bomo, ko se razmere umirijo in ko bomo zaživeli zopet približno tako, kot smo bili vajeni, bolj znali ceniti osebno srečanje, stisk roke, bližino sočloveka?
Zagotovo bomo znali ceniti tiste stvari, ki so se nam zdele celo življenje same po sebi umevne. Sama ves čas živim po načelu, da je včerajšnji dan zgodovina, jutrišnji dan prihodnost in današnji dan darilo.
Če se v zaključku najinega res kratkega, ampak pomembnega klepeta, vrneva nazaj k decembrskemu času in prazničnim željam, nam zaupaj, kaj si želiš? Razkrij nam vsaj kakšno majhno željo. In kakšno naj bo leto 2021?
Zavedati se moramo, da je življenje druženje in druženje je življenje. Zato si želim, da se stvari čimprej postavijo na pravo mesto in da zaživimo dostojno in pravično življenje. Zase in za svojo družino si želim zdravja, da še ostanemo tako povezani in kujemo medsebojno ljubezen, toplino in spoštovanje. Saj veste (smeh), družina je zaklad spominov, ki zmorejo ogreti še tako otožno srce. V letu 2021 si moramo dovoliti delovati tako, kot si sami želimo. Ne smemo si dovoliti živeti v strahu in se predalčkati na ene in druge, povežimo se in podprimo. Širimo pozitivno energijo.
Bi za konec še kaj želela povedati?
Včasih se preprosto moramo ustaviti, umiriti in zadihati. Prenehajmo se spraševati, dvomiti in se prebujati s skrbmi. Verjemimo vase in stvari bodo delovale, kot morajo. Morda ne tako, kot smo si mi predstavljali, ampak tako, kot nam je namenjeno.
Hvala lepa za ta sončen decembrski klepet. Sama bi seveda raje videla, da sva se srečali osebno. A čas je takšen in upajmo, da čim prej mine. Vse dobro ti želim.
Zapisala: Lucija Venta
Več o dogajanju v DBO Šaleške doline
Vabljeni, da preberete več decembrskih klepetov.