Tapkanje, znano kot EFT tehnika (ang. Emotional Freedom Technique), je orodje za izboljšanje življenja na več ravneh: duševni, čustveni in fizični.
V neposrednem prevodu gre za tehniko doseganja čustvene svobode, v praksi pa za tehniko, s katero z dotiki prstov na določene dele telesa predelujemo svoj odnos do bolj ali manj neprijetnih stvari, ki so se nam zgodile danes, včeraj ali že davno v preteklosti.
Zgodovina tapkanja
Zdravnik dr. Robert Callahan, večni radovednež o delovanju telesa in uma, je preučeval telesne točke meridianov.
Meridiani so osnova akupunkture, starodavnega kitajskega sistema zdravljenja, in so opredeljeni kot energijski kanali, ki organom in drugim telesnim sistemom prinašajo vitalno življenjsko energijo či. Potekajo navzdol in navzgor po obeh straneh telesa, vsak je povezan z drugim organom: s trebuhom, z ledvicami, žolčnikom … Vsak meridian ima tudi končno točko na točno določenem mestu na površini telesa, kjer lahko dostopite do energijskega kanala.
Z akupunkturnimi iglami ali preprostim dotikom (akupresura) lahko vplivate na te točke in uravnovesite ali sprostite energijski pretok skozi meridian. Dr. Callahan se je poglobil v preučevanje končnih točk meridianov, raziskoval je kombinacijo tradicionalne psihoterapije in tapkanja. Eden od njegovih učencev, Gary Craig, je po osvojitvi in uporabi algoritmov spoznal, da zaporedje tapkanja ni toliko pomembno kot tapkanje samo. Da bi postopek poenostavil, je zasnoval eno samo zaporedje, ki je osnova metode in jo je pozneje poimenoval EFT ali tehniko čustvenega osvobajanja.
Tapkanje je vrsta akupresure
Reševanje psiholoških težav s tapkanjem po akupresurnih točkah meridianov uvrščamo med akupunkturo brez igel in spada na področje šele razvijajoče se energijske psihologije. Učinkovitost akupunkture, visoko razvitega sistema zdravljenja, ki se uporablja že 5000 let, so dokazale številne študije.
Tudi učinkovitost energijske psihologije potrjuje vse več dokazov. Na vzhodu, pretežno na Kitajskem, se akupunktura že več tisoč let uporablja za zdravljenje telesa in blažitev bolečin. Najnovejše raziskave kažejo, da akupunktura in akupresura, katerih oblika je tudi tapkanje, povišata raven endorfinov v telesu. To so živčni prenašalci dobrega počutja. Najverjetneje se zaradi povečanja živčnih prenašalcev večina ljudi počuti dobro že pri osnovnem tapkanju, tudi če se ne osredotočijo na težavo. In čeprav tapkanje šele postavlja svoje zdravstvene in psihološke temelje, je metoda varna in enostavna.
S tapkanjem nad negativna čustva
Ko doživljate negativno čustveno stanje, ko ste jezni, razburjeni ali prestrašeni, vaši možgani preidejo v stanje pozornosti. Vaše telo pripravijo na takojšen odziv za borbo ali beg. V telesu se sprožijo vsi obrambni sistemi, da bi se lahko borili ali zbežali pred nevarnostjo. Raven adrenalina naraste, mišice se napnejo, dvignejo se krvni tlak, srčni utrip in krvni sladkor, da bi dali dodatno energijo za spopad z izzivom. Pri mnogih se notranji stresni odziv sproži že ob negativnem spominu ali misli, ki izvira iz pretekle travme. Tapkanje z neverjetno učinkovitostjo stori to, da zaustavi odziv borbe ali bega in možgane ter telo reprogramira za drugačno delovanje in odzivanje.
Tapkanje od rok do vrha glave
Mogoče se vam bo na začetku zdelo tapkanje malo čudno. Zanj si morate zapomniti posamezne točke in razumeti postopek.
Meridiani potekajo po obeh straneh telesa, kar pomeni, da lahko tapkate s katerokoli roko po tisti strani telesa, ki vam najbolj ustreza. Tapkate lahko po obeh straneh hkrati, ni pa nujno, saj se boste v obeh primerih dotaknili istih meridianov.
Na vsaki točki potapkajte petkrat do sedemkrat. Seveda ni nujno, da vztrajate pri točnem številu; na isti točki lahko ostanete tudi dlje.
Začetek tapkanja je enostaven. Ste pripravljeni poskusiti?
Začnite tako, da najprej na lestvici od 0 do 10 ocenite razsežnost težave, ki jo želite predelati. Trikrat ponovite začetno trditev (primer: Čeprav se bojim višine, se popolnoma in globoko sprejemam), hkrati pa tapkate po karate točki na roki.
Nato pojdite na zaporedje osmih točk: notranja stran obrvi, ob očesu, pod očesom, pod nosom, brada, ključnica, pod pazduho, na vrhu glave – in pri tapkanju govorite omejujoče prepričanje. Nič hudega, če prvič ni vse točno. S tem ste zaključili en krog tapkanja.
Naredite globok vdih in izdih in se opazujte. Ali se je vaša težava spremenila, kakšne misli so se vam pojavile med tapkanjem in kakšno je sedaj vaše počutje na lestvici od 0 do 10? Prisluhnite svojemu telesu in bodite pozorni, če se pojavijo stranski učinki (glavobol, vrtoglavica, slabost, mravljinčenje, tiščanje v prsih, težko dihanje).
Če se pojavi eden izmed stranskih učinkov, pričnite po enakem zaporedju znova tapkati – tokrat z mislijo na stranski učinek, ki se je pojavil. Tapkajte tako dolgo, da izgine. Ko stranski učinki izzvenijo, nadaljujete s tapkanjem in ponavljate pozitivne trditve oziroma negativne odzive spremenite v pozitivne.
Določen dogodek ste pretapkali takrat, ko spomini ostanejo, bolečine (fizične ali čustvene) pa ni več. Včasih zlahka obtičimo pri čustvih, ki so nam najbolj znana.
Veliko nas pri tapkanju obstane pri jezi in žalosti. Med globlja čustvena doživljanja štejemo še: anksioznost, bes, depresijo, domotožje, dolgočasje, krivdo, maščevalnost, histerijo, osamljenost, trepet, trpljenje, ponižanje, zaskrbljenost, strah, zagrenjenost …
Med omejujoča prepričanja sodijo misli: Nič ne morem narediti prav. Nisem varen. Nisem ljubljen. Drugačen sem. Nisem vreden. Nisem dovolj dober. Nič ne znam. Sem nesposoben. Teh prepričanj se po navadi navzamemo v otroštvu. Že zelo zgodaj jih prejmemo od svojih staršev, učiteljev in vrstnikov in nas nato spremljajo vse življenje. Prepričanje, da ne moremo nič narediti prav, bo močno vplivalo na vse, kar počnemo. Spremenilo bo naš govor, vedenje, prizadevanja in še veliko drugega. Tapkanje o otroštvu in preteklih dogodkih bo velikokrat odpravilo omejujoča prepričanja.
Tapkanje ne briše spominov, jih pa predela
Pomembno je, da veste, da pri tapkanju ne brišemo spominov in čustev iz preteklosti. Predelujemo jih. To je ključna razlika. Po postopku nam še vedno ostanejo lekcije, spoznanja in napredek, ki nam jih je prinesla izkušnja. Tapkate lahko sami ali pa v skupini.
Članek je bil prvič objavljen v reviji Sončnica, maja 2016
Zapisala: Janja Rednjak
O avtorici: Janja Rednjak v okviru Društva za harmonijo življenja CarpeDiem vodi individualne in skupinske delavnice tapkanja ter o tem predava po vsej Sloveniji. Tapka tako s skupino otrok v vrtcu kot z odraslimi udeleženci delavnic. O tej tehniki tudi predava.