Navadni oreh so poznali v Sredozemlju že v drugem stoletju pred našim štetjem, bil je pomemben vir hrane. Poznamo še črne, bele, japonske in druge vrste, vendar je prehransko najpomembnejši prav navadni oreh. V Sloveniji uspeva povsod, vse do nadmorske višine 1000 metrov.
Načini uživanja orehov
Orehe uvrščamo v skupino oreščkov, kamor sodijo še mandlji, lešniki, arašidi, pistacije … Pravzaprav uživamo semena, ki so bogata z maščobami, beljakovinami, vlakninami ter nekaterimi minerali in vitamini. Orehova jedrca lahko uživamo presna, pečena ali pražena v različnih jedeh. Shranjujemo jih v hladnem in temnem prostoru, da ne postanejo žarka.
Koristi uživanja orehov
Medtem ko je večina oreščkov bogata z mononenasičenimi maščobnimi kislinami, vsebujejo orehi predvsem polinenasičene maščobne kisline, od tega pretežno linolno in alfa-linolensko kislino.
Pri tem je zanimivo, da so mnoge študije pokazale, da pogosto uživanje orehov ni v neposredni povezavi s pridobivanjem telesne mase. Poleg maščob vsebujejo orehova jedrca precej vlaknin, rastlinskih sterolov, polifenolnih spojin, ki imajo antioksidativne lastnosti, visoka pa je tudi vsebnost aminokislin arginin ter glutaminske in aspartamske kisline.
Orehi imajo zelo ugodno prehransko sestavo, celo bolj kot nekateri eksotični oreščki.
Redno uživanje orehov za boljši spomin
Ni naključje, da so orehi mnogokrat pojmovani kot hrana za možgane. Raziskave nakazujejo, da alfa-linolenska kislina in polifenolne spojine, pa tudi vitamin E, pripomorejo k ohranjanju kognitivnih in motoričnih funkcij, ki se s staranjem zmanjšujejo, prav tako pa naj bi zmanjševali tveganje za pojav Alzheimerjeve bolezni.
Raziskave tudi kažejo, da naj bi redno uživanje orehov krepilo spominske sposobnosti in upravljanje s pridobljenimi informacijami. Zaželeno je tudi orehovo olje Na veljavi vedno bolj pridobiva tudi orehovo olje, ki ga dobimo s hladnim stiskanjem ali s stiskanjem rahlo praženih orehovih jedrc in je primerno za pripravo vseh vrst hladnih jedi. Raziskave kažejo, da naj bi pripomoglo k zniževanju slabega holesterola in obrambi pred pojavom srčno-žilnih bolezni.
Ajdove palačinke z orehi
Sestavine za dve osebi:
● 125 g ajdove moke
● 125 g bele polnozrnate moke
● 2 jajci
● 3 dl mleka
● ščep soli
Za nadev:
● 100 g mletih orehov
● 70 g rjavega sladkorja
● 1 dl vrelega mleka
● cimet
● limonina ali pomarančna lupinica
● med
Priprava:
Moko, jajca, mleko in ščep soli zmešamo v gladko maso. Po želji lahko dl mleka zamenjamo z mineralno vodo. Testo pustimo stati nekaj časa in nato spečemo palačinke. Nadev pripravimo iz zmletih orehov, ki jih prelijemo z vrelim mlekom, dodamo malo rjavega sladkorja, po želji še cimet, limonino ali pomarančno lupinico (iz ekološko pridelanih citrusov!) in med. Z nadevom namažemo palačinke, jih zvijemo in ponudimo.
Kalorična vrednost na 100 g: 419 kcal
Vir: Sončnica junij 2019
Juha iz sladkega krompirja, ingverja in oreščkov
Sestavine za dve osebi:
● 1 gomolj sladkega krompirja
● za palec velik kos ingverja
● pest indijskih oreščkov
● sol, kurkuma, cimet
● na koščke narezana slanina, kalčki, indijski oreščki
Priprava:
Ingver in sladki krompir olupimo in narežemo na koščke ter jih stresemo v vrelo vodo. Dodamo indijske oreščke in začimbe ter kuhamo toliko časa, da se krompir povsem zmehča. Sestavine gladko zmiksamo s paličnim mešalnikom. Juho na zmerni temperaturi kuhamo še pet minut. Medtem v ponvi hrustljavo popečemo rezine slanine. Pripravljeno juho serviramo v globoke krožnike ali jušne skodelice. Postrežemo jo okrašeno s popraženo slanino, kalčki in z indijskimi oreščki.
Kalorična vrednost na 100 g: 50 kcal
Vir: Jed je na tekmovanju MasterChef Slovenija pripravil Miro Mišljen
Objavljeno v Sončnica junij 2019
Viri: mag. Neva Malek. Orehi. Portal Prehrana, Inštitut za nutricionistiko, www.nutris.org Živa Korošec. Kateri je najbolj zdrav orešček. Portal Prehrana, Inštitut za nutricionistiko, www.nutris.org.
Foto: avtor Couleur iz Pixabay