Šentjernejsko−kostanjeviška skupina »gibanje za zdravje« − ena od štirih, ki delujejo v Društvu za preprečevanje osteoporoze Posavje − je ob zaključku spomladanskega dela programa prevzela organizacijo zaključnega izleta v pogorje Gorjancev. 30 se nas je zbralo 10. junija 2015 v Šentjerneju, prišle smo iz Sevnice, Krmelja, Krškega, Bizeljskega, Brežic … Morda bi nas bilo več, če se nekatere gospe ne bi zbale napovedane vročine. Ampak višina tam med 550 in 700 m pa lepi bukovi gozdovi in nič zahtevna pot z Javorovice na Prag so bili ravno pravšnji, da smo cilj dosegle brez težav.
Prijeten vtis je napravil že obisk domačije Selak v Šentjerneju. Pri vhodu nas je s kamnitega podstavka pozdravil simbol tega kraja: petelin. Bil je občudovan, saj je prav poseben, narejen izključno iz kmečkega orodja: kos, srpov, lopate, sekir, motik, grabelj… Drugi, ki smo si jih ogledale na razstavi, so pretežno glineni, keramični, a tudi iz kakega drugega materiala so jih izdelale vešče roke. Raznovrstnim lepotcem z vsega sveta dela družbo zbirka kakih dvesto različnih glasbil. Pa še marsikak zanimiv predmet je tam, ki ima za seboj zgodbo nekega časa. Kraj in njegove posebnosti smo spoznale še iz kratkega predstavitvenega filma, ogled domačije pa zaključile, kajpak, s pokušnjo ponosa Dolenjske, cvička, pridelanega v teh krajih.
Stopnjevanje dobrega razpoloženja je bila »mizica, pogrni se« na Javorovici, vasici v Gorjancih na višini 549 m, do koder smo se pripeljale z osebnimi avtomobili. Naša članica Fani Škedelj, ki živi v tej vasi, je prinesla dobrote kar v košu, oblekla pa je značilno kmečko opravo – ruto in predpasnik. Za nekaj časa nas je zresnil obujeni spomin na tragični dogodek iz druge svetovne vojne. Zgodovinar Janez Kuhelj je v zgoščeni pripovedi orisal tragedijo 4. bataljona Cankarjeve brigade, ko je bilo tu ubitih 113 borcev.
Prijazna pot skozi brezov in bukov gozd do Lovske koče na Pragu v spremstvu vodnika PZS Lojzeta Janžka, kjer spet ni manjkalo raznovrstnih kulinaričnih dobrot, je samo še potrjevala prepričanje, da gre spet za en prijazen društveni dogodek. Temu je pritrdil kasneje tudi zaključek v Gostilni Žolnir v Kostanjevici, kjer so nas pozdravili s pogačo v obliki sončnice, simbolom društev osteoporotikov.
Prijetna doživetja tega dne so bila odraz skrbne priprave in žrtvovanja časa, dela in celo čisto neposrednega materialnega prispevka članic te skupine.Tudi tokrat je obveljalo, da z gibanjem skrbimo za svoje zdravje, za svoje kosti, hkrati pa nas skupne poti zbližujejo in utrjujejo pripadnost društvu. Organizatorke (imen ne upam navesti, da ne bi katere nehote izpustila) so se pod vodstvom gospe Slavke Kuhelj na srečanje pripravljale z željo, da bi se vsi počutili prijetno. In tako je tudi bilo! Hvala vsem!
Želim vam in vsem članom društva vesele poletne dneve in nasvidenje na jesenskih društvenih dejavnostih!
Milena Jesenko, predsednica DPOP
Fotografije: Milena Jesenko, Anica Hočevar, Vera Borštnar
